Razlaga računa za predvideno mesečno porabo- akontacija

Preskočili bomo podatke, ki se nanašajo na tehnične lastnosti merilnega mesta in ostale podatke (desno zgoraj na računu) in takoj prešli na razlago računa v zvezi s porabljeno električno energijo – rdeč okvir.

Na začetku obračunskega dela računa je napisano, po katerem ceniku se odjemalcu zaračunava predvidena poraba električne energije. V tem primeru je odjemalec podpisal pogodbo o oskrbi za Klasični paket II.

V prvem stolpcu so navedene vse postavke, ki jih moramo kot dobavitelji električne energije zaračunati končnemu odjemalcu, in sicer:

• Obračunska moč in omrežnina ET (ali VT, MT) sta postavki, katerih višino določa Javna agencija Republike Slovenije za energijo, potrdi pa Vlada republike Slovenije
• Prispevek po 64. r členu energetskega zakona (EZ) in prispevek po 15. členu EZ sta postavki, katerih višino določa Ministrstvo za gospodarstvo
• Energija ET (ali VT, MT) je postavka, katere višino določamo mi, kot dobavitelj električne energije
• Trošarina je postavka, ki jo določa Ministrstvo za finance

Prispevek po 67. členu EZ je postavka, ki jo določa Ministrstvo za gospodarstvo

V drugem stolpcu je navedena povprečna dnevna poraba predhodnega obračunskega obdobja (to je obdobje med dvema dejanskima popisoma merilne naprave oz. števca odjemalca – poraba v kWh v obračunskem obdobju / št. dni v obračunskem obdobju)

V tretjem stolpcu je navedno št. dni v mesecu.

Nadaljnja dva stolpca navajata obdobje, na katero se nanaša račun za predvideno porabo električne energije.

V šestem stolpcu so navedene količine, za katere se račun izstavlja. Pri obračunski moči se odjemalcu zaračuna št. kW v skladu z Aktom o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine, ki določa št. kW, ki se zaračunajo odjemalcu kot obračunska moč glede na vrsto priključka in velikost varovalke. V tem primeru ima stranka enofazni priključek in vgrajeno 25A varovalko (podatki zgoraj desno na računu, kjer so podatki merilnega mesta), kar s skladu z navedenim aktom, da ja obračunska moč tega merilenega mesta 6 kW. Obračunska moč je osnova tudi za obračun tako prispevka po 64.r členu EZ in prispevka po 15. členu EZ. Predvideno porabo električne enegije v mesecu dobimo tako, da povprečno dnevno porabo pomnožimo s številom dni v mesecu (se pravi pomnožimo vrednosti v drugem in tretjem stolpcu).

V sedmem stolpcu so navedene cene v skladu z veljavnimi ceniki subjektov, ki določajo posamezno postavko (navedeni v tretjem odstavku za vsako posamezno postavko).

Pri postavki omrežnine ET se v tem primeru zaračuna uporaba omrežja za 191 kWh – gre dejansko za uporabo omrežja pri dobavi električne energije, pri postavki energije ET pa gre dejansko za predvideno dobavo 191 kWh električne energije.

Osnova za obračun trošarine in prispevka po 67. členu EZ je predvidena poraba električne energije, torej v tem primeru 191 kWh.

Predzadnji stolpec so zneski, torej pomenožene vrednosti iz šestega in sedmega stolpca, v zadnjem stolpcu pa je navedena davčna stopnja DDV-ja.

Vsaj enkrat na leto (če odjemalec sam med letom ne sporoči stanja števca), odjemalcu pošljemo račun za dejansko porabo električne energije v obračunskem obdobju (čas med dvema dejanskima popisoma stanja števca na merilnem mestu odjemalca). Tako se odjemalcu izda račun za dejansko porabo električne energije (dejanska poraba v kWh). Za vsako od postavk, ki so razložene zgoraj, se ugotovi dejanska količina, ki se ovrednoti v skladu z veljavnim cenikom subjekta, ki posamezno postavko določa. Od tako izračunane vsote vseh postavk (dejansko ugotovjlena količina porabe * cene po cenikih) se odšteje vsota vseh računov za predvideno porabo, ki so bili izstavljeni v tem obdobju. Razlika je lahko pozitivna, kar pomeni, da smo odjemalcu z računi za predvideno porabo električne energije zaračunali manj električne energije, kot je je v tem obdobju porabil, negativna razlika pa pomeni, da smo stranki zaračunali z računi za predvideno porabo več električne energije, kot je je dejansko porabila. Negativni znesek predstavlja dobroimetje stranke, ki ga na željo stranke vrnemo oz. iz tega dobroimetja pokrivamo naslednje račune.

Primer celotnega računa: